No, pa smo ga preživeli. Še drugi katastrofalni dopust v tej sezoni. Očitno plačujemo za vse dopuste za nazaj, ko na vseh potovanjih skupaj niti prehlada nismo dobili. Največja sreča med njimi so bili Ferski otoki. Na pot sva šla s tako zanič avtomobilom, da nama je uradni serviser (Krulc iz Moravč je zakon!!!) dal knjižico z vsemi nissan avtoservisi po Evropi. Na tihem sem se celo pripravila, da se morda domov vrneva brez avta. Kot že rečeno, se je vse srečno končalo, celo zaljubila sva se v tisti mraz in vlago. In seveda v ljudi.
No, če se vrnem k nesrečnemu dopustu, ne morem mimo poletnega Sarajeva in Mostarja. Mirotu se je po dveh dnevih ponovno vnelo oko, nič več ni videl niti na drugo oko in tako zelo ga je bolelo, da sva šla v Sarajevu na urgenco (zakajeni prostori in znak prepovedane pištole so tam očitno nekaj običajnega).
Ozdravili so ga tako, kot ga pri nas niso znali, tako da zdaj ne rabi več zdravil. Kljub temu sem celo Bosno prevozila in prenavigirala sama (s pomočjo Micke v tamali garmin mašinci :-) ) Ne smem pozabiti še prerezane gume v Sarajevu in vulkanizerja na križišču, do katerega si prišel po desetih stopnicah. Navzdol seveda.
No, zimski dopust smo preživeli malo drugače. Po popoldnevu kopanja v bazenu v Portorožu sem ponoči dobila trebušno gripo in naslednji dan preživela v postelji. Miro in Manca sta se morala zabavati kar sama. Do večerje. Tedaj je viroza napadla še Manco in tako smo se ob devetih zvečer popokali domov. Tako da uradno razglašam - dopusta imam za nekaj časa dovolj!!!!!
